Četrtek, 31. 8. 2017

Kot pravi rek, se po jutru dan pozna. Tako smo po zajtrku animatorke odšle v kapelico, kjer smo imele molitev, ki nas je pripravila na dan.

Ob 9.45 smo pričakale otroke v dvorani, kjer smo se skupaj prebudili z učenjem novih pesmi, npr. priredbo pesmi Despacito, ki nosi naslov ”Polagano”, hkrati pa smo v skupno druženje vključile tudi nekaj bansov in iger.

Sledila je naša himna in dvig zastave, zatem pa smo se razdelili v skupine za kateheze. Današnja kateheza je bila vezana predvsem na tisto pravo bogastvo, ki ne mine. Z otroki smo tako skušali čim bolje ozavestiti dejstvo, da materialno bogastvo ni večno in da lahko pravo srečo občutimo v doživljanju iskrenega prijateljstva, ljubezni, bližine Boga …, hkrati pa smo se pogovorili tudi o tem, da je občutek, ko nekomu pomagamo, velikokrat boljši kot pa tisti, ki ga doživimo ob prejetju materialnih dobrin. Otroci so prejeli tudi nalogo, da naj zapišejo na list papirja svoje ime, zatem pa je list potoval v krogu in vsak član skupine je moral drugemu napisati nekaj lepega oz. krajše sporočilo. Otroci so neverjetno uživali v tej dejavnosti in si izmenjavali lepe misli ter na ta način naredili dobro delo za drugega, kar pa je v osnovi bil tudi cilj same kateheze.

Po katehezah je sledila delavnica izdelovanja svečke. Tako so na klobučni papir s flomastrom narisali, kar so želeli imeti na svečki, ter zatem s fenom stopili napis na svečko.

Po prvi delavnici smo odšli na kosilo, ki je tokrat zgledalo nekoliko drugače. Vsak je dobil košček pite (po naše bureka), zelenjavo in kozarec soka. Jedli smo zunaj na sončku, zatem pa smo se z 1 avtom in 3 kombiji za 9 oseb odpravili na izlet v Zaruđe, kraj na okoli 1200 m nadmorske višine. Kot zanimivost, udeležencev, animatorjev in sester nas je bilo skupaj 53. Do pol poti smo se peljali, potem pa smo peš nadaljevali pot ponovno v skupinah. Tekom poti smo pripravile različne dejavnosti, ki so vključevale ustvarjanje, petje in telovadbo. Naloge so otrokom spodbudile motivacijo in željo po nadaljevanju poti.

Ko smo prišli na cilj, so se nekateri igrali z žogo, drugi peli, tretji počivali. Zatem pa je sledila velika igra, kjer smo se animatorji skrili v naravi, otroci pa so nas morali poiskati in zbirati naše podpise. Animatorke smo počivale, medtem ko so otroci ves čas tekali naokoli. Zelo smo bile ponosne, saj so bili izjemno vztrajni, in na koncu utrujeni, a zelo veseli.

Počasi smo se vrnili domov, kjer nas je čakala večerja. Po večerji je sledila še refleksija in priprave za naslednji dan.

 Za nami je še en zelo dinamičen dan poln smeha, dobre volje in pozitivne energije. Z vsakim dnem se med nami gradijo močnejše vezi in prijateljstva. Animatorke se že veselimo jutrišnjega dne, ki bo ponovno zelo ustvarjalen in zanimiv.

Lp, Lea