Torek, 25. 8. 2015 – Srečno, Kekec!

Tudi današnji dan smo animatorke pričele z molitvijo v kapelici in nekaj minutami tišine pred Najsvetejšim. Nato smo napolnili prazne želodčke in se z dvigom zastave, našimi vzkliki in pesmijo napotili v dan, poln veselja. Pri dramski igri smo ponovno izvedeli nekaj zanimivih stvari o sestri Margareti, o katerih je tekla beseda tudi pri katehezah. Poleg pogovora so bile prisotne tudi aktivnosti, branje Božje besede in naši srčki dneva, ki so vsak dan drugačni. Današnji je bil: »Vse položim v Jezusovo srce!« (sestra Margareta)

Da pa je bil dan še bolj zanimiv, smo ga malo popestrili tako, da smo se po hitrem kosilu z avtobusom odpeljali v Kekčevo deželo, kjer smo obudili spomine na naše druženje v Varešu (BIH). Že pot je bila obarvana s pesmijo in veseljem, ki se je nadaljevalo tudi po prihodu v Kranjsko Goro, kjer nas je Kekčev avtobus odpeljal v Kekčevo deželo (vendar ne poznamo poti, saj smo morali zapreti oči.

Tam nas je pričakala Mojca, ki smo jo reševali iz Bedančeve hiše, pa sam Bedanec, ki nas je strašil, vendar smo ga uspešno odgnali z oponašanjem sove. Brincelj nas je prijazno povabil v svojo hišo, kjer smo se spustili tudi po toboganu. Nato je prišel naš slavni Kekec, ki nam je pokazal nekaj vragolij, pa tudi teta Pehta nas je zelo lepo sprejela in postregla s čajem in okusnim pecivom.

Nato smo se počasi vrnili k avtobusu in pot nas je peljala na Brezje, kjer smo obiskali skupnost naših sester, z njimi malo poklepetali in pojedli malico ter odšli do cerkve. Tam smo v tišini Mariji napisali vsak svojo prošnjo, zapeli pesem in se sprehodili nazaj do avtobusa.

Malo utrujeni, a vendar še vedno pevsko razigrani smo s kitaro in pesmijo podprli našo pot do Repenj, kjer smo odšli na večerjo (hrenovke so odlično uspele!). Po večerji je sledilo druženje ob kartah in pogovoru, nato pa so otroci odšli spat, animatorke pa smo imele refleksijo in pripravile vse potrebno za jutrišnji dan.

Pa še zanimiva stvar za konec. Vremenska napoved za dopoldan je bila močan dež, pa nas je pričakalo sonce. Na poti v Kekčevo deželo je močno deževalo in nas je že malo skrbelo, da bo naš izlet uničen. Vendar je dež ponehal takoj, ko smo prispeli v Kranjsko Goro. Nato je ponovno začelo na poti na Brezje in ponehalo, ko smo odšli peš do cerkve. No, pa naj še kdo reče, da sestra Margareta in Bog ne poskrbita za vse?!

Tako se je zaključil še en dan poln veselja, smeha, zadovoljstva in hvaležnosti, da smo lahko skupaj.

Tea Fideršek

Kategorije: Blog 2015